PREPOTOVALA BOM SVET Z NEKOM, KI GA LJUBIM

PREPOTOVALA BOM SVET Z NEKOM, KI GA LJUBIM

  • Post author:
  • Post category:Uncategorized
  • Post comments:0 Comments

»Na potovanje greva,« je moj fant oznanil svoji mami.

»Spet? Saj sta pravkar prišla nazaj,« mu začudeno odvrne, medtem, ko meša obaro, ki jo ravnokar kuha.

»Ja,« previdno in v strahu odvrne. Še predobro se namreč zaveda, da njegova mama še zdaleč ne odobrava najinih potovanj, kakor moja.

Smrtna tišina. Oba čakava, kaj bo rekla, saj najtežji del tako šele prihaja.

»Za koliko časa pa?« naposled vpraša.

»Za štiri mesece…« V trenutku se kuhalnica ustavi. Njen pogled, ki jasno nakazuje, da bi bil čas, da si najdeva resno službo, pa v trenutku zbriše nasmešek na najinih obrazih.

Vedno sem si želela, da bi bila potovanja več kot le tisti en dopust na leto. In verjamem, da so to želje mnogih popotnikov. Morda celo potovati in svoja potovanja spremeniti v službo ali pa vsaj dodaten vir dohodka, ki ti pokrije del stroškov potovanja. Še lepše pa je, če se vse to dogaja v dvoje.

Moji prvi dve pravi potovanji sta bili kratki. To pomeni manj kot mesec dni. Sama menim, da destinacije ne moreš res prav »začutiti«, če tam ne preživiš malo dlje časa. Na začetku je vse lepo, vse je novo, hitreje opaziš pozitivne strani kakor negativne, saj si obiskovalec, željan dobrih dogodivščin in srečnih trenutkov. In to tudi iščeš.

Tako se mi je končno uresničila dolgoletna želja in šla sem na tisto malo daljše, 4-mesečno potovanje. S svojim fantom. Z nekom, ki ga imam rada.

Točno to, kar sem si želela je v tistem trenutku postajala moja resničnost. Po približno mesecu in pol na poti, me je pričel spremljati nek drugačen, a prijeten občutek, ki ga ne znam prav opisati. Lahko pa bi rekla, da sem takrat pravzaprav začela potovanje dojemati, kot način življenja in ne zgolj kot potovanje. Vsak dan na poti, skoraj vsak dan v drugem kraju in vedno se zgodi toliko stvari, da se ti zdi, da si na poti že mesece.

A vseeno so 4-je meseci še prehitro minili in najina takratna popotniška odprava se je končala. Kmalu po vrnitvi domov pa se je končala tudi najina zveza. Na potovanju sva ugotovila, da preprosto nisva za skupaj. In potovanje z nekom, s komer se ne razumeš, lahko postane prava nočna mora.

In iz  »midva greva na potovanje« je kar naenkrat postalo »grem na potovanje«. Sama. Pa sem šla.

Danes lahko rečem, da sem, kljub vsem strahu, ki me je takrat spremljal, vesela, da sem se tako odločila. Poleg tega, da sem izboljšala svojo angleščino, sem svet bolj čutno dojemala, saj sem se osredotočala le nase in na dogajanje okoli sebe. Spoznala sem ogromno novih ljudi, še posebej pa sem na poti spoznavala samo sebe.

Tudi zaljubila sem se. V sebe. In se vzljubila.  

In tako sem ugotovila, da pravzaprav že ves čas potujem z nekom, ki ga ljubim.

Leave a Reply